Naravoslovni dan, ki smo ga učiteljice pripravile za učence od 6. do 9. razreda, smo poimenovale Biotska raznolikost.
Za uvod smo si v meglenem jesenskem jutru pripravili šolski kino in si ogledali čudovit dokumentarni film DIVJA SLOVENIJA, ki predstavlja zelo pestro favno in floro Slovenije, pri čemer se osredotoča na sesalce in ptice, prikazane pa so še nekatere zanimive vrste dvoživk, rib in žuželk ter rastlin.
V filmu smo se podali med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potovali preko panonskih ravnic, se spustili v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini smo spoznali zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivali smo skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo bili tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Film nam je odstrl osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je bilo več kot 50 živalskih vrst, ki smo jih spremljali v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Pri vrstah, ki jih videvamo pogosteje, so nam bile predstavljene njihove manj znane posebnosti.
Poseben pečat dajejo filmu zelo bogata ekosistemska diverziteta in posnetki redko videnih prizorov.
Drugi del naravoslovnega dne smo preživeli v gozdu. Učence smo razdelili v dve skupini in za njih pripravili dve delavnici.
Na prvi delavnici so se učenci seznanili s pojmom BIOTSKA RAZNOLIKOST in se osredotočili na biotsko raznolikost v gozdu.
Gozdovi so najbolj biotsko raznovrstni ekosistemi na kopnem. V njih prebiva preko 80% kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. V gozdovih po svetu uspeva preko 60.000 drevesnih vrst, preživetje več kot milijarde ljudi po svetu je odvisno od gozdov.
Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine, človeštvu pa nudijo številne življenjsko pomembne – ekonomske, ekološke in socialne – funkcije. Kljub njihovemu izjemnemu pomenu pa se krčenje na globalni ravni dogaja z zaskrbljujočo hitrostjo. Zaradi krčenja ter degradacije gozdov in podnebnih sprememb je biotska raznovrstnost na svetovnem nivoju resno ogrožena.
Učenci so opazovali in opisovali gozd, reševali razne gozdne izzive, iskali bodo podatke o tem, koliko živali in rastlin živi v opazovanem gozdu, določali so vrste in število dreves v gozdu, ocenjevali njihovo višino …
Da bo naš pouk na prostem učinkovit, si bomo prizadevali za dobro medsebojno sodelovanje skupine.
Pogovarjali smo se o značilnostih jeseni v gozdu: na drevesih in grmovju dozorijo plodovi s semeni in odpadejo na tla, uspevajo gobe, listje spreminja barvo in odpade, živali se pripravljajo na zimo, ptice selivke odletijo v toplejše kraje, živali dobijo zimsko dlako, perje, nekatere si delajo zaloge hrane, se debelijo, pripravljajo prezimovališča.
Učenci so bili postavljeni v vlogo raziskovalcev in s pomočjo učiteljice so proučevali indeks biotske pestrosti na izbranem območju.
Druga delavnica pa je bila naravnana bolj gibalni in socialni navdih.
Učenci so si v gozdu poiskali učne pripomočke, ki nam jih ponuja narava.
Na začetku je posameznik poiskal palico, ki mu je merila do pasu. Vaja je potekala v krogu. Palice smo postavili pred sebe in na “tri štiri zdaj” spustili svojo palico ter poskusili ujeti palico levega soseda. Do konca kroga nam je uspelo obdržati vse palice pokonci.
Nadaljevali smo z minutami športa, ko je vsak udeleženec pokazal eno vajo s palico, ostali pa smo za njim ponovili in raztegnili svoje mišice ter se nadihali svežega gozdnega zraka.
S palicami smo se dobro razgibali tako športno kot tudi matematično, ko smo ob skokih ponavljali poštevanko različnih števil in pridobili izkušnjo, kako nam lahko gibanje pomaga pri učenju poštevanke.
Sledila je vaja “atomčki”, skozi katero so se učenci in učenke povezali v “molekule” oz. v manjše skupinice in nadaljevali z vajo za spomin in timsko delo. Učiteljica je iz naravnih materialov na tla naredila sliko, učenci pa so po skupinah naredili enako sliko. Vsak učenec je enkrat prišel k »originalu« in sošolcem predal navodila le besedno, rok ni smel uporabljati..
V zaključku so skupinice stopile še v stik z drevesom, ki je “sporočilo svojo življenjsko zgodbo.” Uživali so v ustvarjanju domišljijskih zgodb in ob poslušanju, ki so jih kasneje predstavili ostalim skupinam.
Skupini sta se v naravi še zamenjali in ponovili aktivnosti.
Kljub temu, da sonca nismo priklicali je bil dan zanimiv, poučen, družaben in zelo zabaven.
