Osnovna šola 27. julij

Rastemo s prepričanjem, da če spoštujemo sebe, bomo znali spoštovati tudi druge

Logopedska služba

PREDSTAVITEV LOGOPEDSKEGA DELA

KOMUNIKACIJA, GOVOR IN JEZIK

Govor in jezik sta človeški področji, ki nas ločita od preostalega živega sveta. Prav govorica je tista, ki je omogočila človeku, da se je dvignil nad fizično naravo. Pogosto ne mislimo na pomen govora, saj se nam le ta zdi samoumeven, in ne pomislimo, kako bi bilo, če se ne bi mogli govorno sporazumevati (Smole, 2009).

LOGOPEDIJA

Logopedija je veda, ki je strokovno usmerjena v govorno-jezikovno komunikacijo ter motnje požiranja.  Preučuje odstopanja na teh področjih, vzroke zanje ter možnosti in načine njihovega preprečevanja, odpravljanja in obvladovanja. Logoped obravnava vse patologije govora in jezika, ne glede na etično pripadnost in starost posameznika. Je terapevt, ki prevzema odgovornost za preventivo, diagnostiko in terapijo komunikacijskih odstopanj ter njihovih posledic. Komunikacijo obravnava kot neločljivo celoto človekovega izražanja in razumevanja v govorjenem, pisanem in neverbalnem načinu sporazumevanja. Motnje požiranja obravnava diagnostično in terapevtsko v vseh življenjskih obdobjih (Društvo logopedov Slovenije, 2020).

Logoped prepozna morebitne motnje v komunikaciji ter jih ustrezno terapevtsko obravnava. Sodeluje z zdravnikom, družino, vzgojno izobraževalnim sistemom in širšim socialnim okoljem posameznika. Na podlagi svojih kliničnih izkušenj uporablja tehnike, ki posamezniku omogočijo optimalen način verbalne ali neverbalne komunikacije (Društvo logopedov Slovenije, 2020).

GOVORNO-JEZIKOVNE MOTNJE

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami so skupina otrok, ki imajo zmanjšano zmožnost usvajanja, razumevanja, izražanja in/ali smiselne uporabe govora, jezika in komunikacije. Odstopanja na teh področjih pomembno vplivajo na otrokovo vsakodnevno sporazumevanje in učenje. Posledice motenj se odražajo na otrokovi sposobnosti interakcije z okoljem, učenju prek jezika in vedenju že v predšolskem obdobju. V šolskem obdobju se motnje odražajo tudi pri usvajanju in izkazovanju šolskih znanj in veščin, medosebnih odnosih, vedenju in čustvovanju. Motnje se pojavljajo na kontinuumu od lažje do težke motnje na enem ali več področjih: pragmatika, semantika, sintaksa, fonologija, artikulacija in fluentnost govora. Pomemben dejavnik za opredelitev govorno-jezikovne motnje je ugotovitev, da govorno-jezikovna motnja pomembno vpliva na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe in njegovo delovanje ter uspešnost v vzgojno-izobraževalnem procesu (Vovk-Ornik, 2015).

LOGOPEDSKO DELO NA OŠ 27. JULIJ

Na OŠ 27. julij je zaposlenih 5 mobilnih logopedinj, ki skrbijo za preventivo, prepoznavanje in terapijo komunikacijskih odstopanj ter njihovih posledic. Združujejo se v aktiv logopedinj, v katerem se letno srečujejo in obravnavajo različne teme, aktualno problematiko ter izmenjujejo izkušnje in znanje. Logopedinje opravljajo dve pomembni nalogi:

  • obravnavajo otroke z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami v okviru rednih logopedskih obravnav ter
  • izvajajo dodatno strokovno pomoč pri otrocih, ki imajo odločbo o usmeritvi.

REDNA LOGOPEDSKA SLUŽBA

Že od leta 1985 je v občinah Kamnik in Komenda organizirana logopedska služba za otroke, ki izkazujejo težave na področju govora in jezika, niso pa tako hude, da bi otrok potreboval dodatno strokovno pomoč. Tovrstno logopedsko službo trenutno opravljajo tri logopedinje na različnih šolah: OŠ 27. julij, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere, OŠ Frana Albrehta, OŠ Stranje, OŠ Šmartno in OŠ Komenda Moste.

Logopedinje vsako leto v začetku šolskega leta opravijo splošni pregled govora in jezika prvošolcev. Staršem prvošolcev, pri katerih odkrijejo težave na področju govora ali jezika, ponudijo redno obravnavo, ki poteka v času pouka. Gre za težave kot so še nerazviti glasovi, ki jih je potrebno še pridobiti ali pa napačno razviti glasovi, ki jih je potrebno korigirati. S tovrstnimi rednimi logopedskimi obravnavami v šolah in ob sodelovanju s starši, v veliki meri te težave odpravijo, otrok pa za to ne potrebuje odločbe o usmeritvi. Obravnave potekajo 1-2 krat tedensko glede potrebe učenca.

DODATNA STROKOVNA POMOČ

Tri logopedinje delajo z otroki, ki imajo večje težave na področju govora, jezika in komunikacije in jim po odločbi o usmeritvi pripada dodatna strokovna pomoč s strani logopeda. Vključujejo se v več šol, na katerih izvajajo dodatno strokovno pomoč: OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta, OŠ Stranje, OŠ Šmartno, OŠ 27. julij, OŠ Komenda Moste, OŠ Dragomelj, OŠ Trzin.

NALOGE MOBILNIH LOGOPEDINJ

  • Skrb za preventivo.
  • Zaznavanje logopedskih težav pri otrocih.
  • Izvajanje logopedske terapije.
  • Neposredno delo z otrokom.
  • Sodelovanje v strokovni skupini za pripravo, izvajanje in evalvacijo individualiziranega programa, ki jo imenuje ravnatelj/ica matične osnovne šole.
  • Individualizacija dela in izbira prilagoditev, ki jih otrok potrebuje za doseganje ciljev.
  • Svetovanje in sodelovanje s svetovalno službo in drugimi strokovnimi delavci.
  • Po potrebi sodelovanje z drugimi ustanovami.
  • Svetovanje staršem.
  • Raziskovalno delo in spoznavanje in uvajanje novih metod, tehnik in sredstev dela.

 

VIRI IN LITERATURA:

Društvo logopedov Slovenije. (2. 10. 2020). Pridobljeno s http://dlogs.si/logopedija/podrocja-dela/.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Ljubljana: Založba ZRC. Pridobljeno 2. 10. 2020, s http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.

Smole, F. (2009). Logopedska obravnava v multidisciplinarnem pedopsihiatričnem okolju. Naš dom zdravja (online). Pridobljeno 17. 11. 2014, s http://www.zd-mb.si/uploads/media/IzrednaStevilka_40let_PHPS.pdf.

Vovk-Ornik, N. (ur). (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf.

Zapisala Maja Premože , logopedinja surdopedagoginja

Dostopnost